Lep četrtkov dan je danes in odločim se, da spet napišem kakšen mail s koristno vsebino. Pričnem pisati o nedavnem sončevem mrku in nenadoma dobim sporočilo.
Moja dolgoletna znanka mi sporoča, da je njen partner mirno in nepričakovano odšel v nebesa. Priznam, to me je kar malce vrglo iz tira, tako nepričakovano se je to zgodilo. Iz stališča človekovega razuma čisto nerazumljivo.
Če pogledamo z dušnega nivoja, pa lahko na situacijo pogledamo čisto drugače. Ko se duša odloči, da je doživela dovolj zemeljskih izkušenj, se odloči, da gre v druge dimenzije. A človeška bitja, ki smo prizadeta zaradi odhoda nam drage osebe, ne zmoremo gledati na ta način. Absolutno je potrebno, da najprej odžalujemo.
V veliko pomoč nam je lahko pogovor-dušni reading s preminulim svojcem. V readingu res dobimo tiste srčne odgovore, ki nam jih preminuli sporoča in posledično nam je lažje živeti z izgubo svojca, lahko pa prejmemo tudi kakšno koristno informacijo in nasvet.
Spomnim se Monike, ki je k meni hodila na masaže. Vedno po koncu masaže me je Monika prosila, če ji naredim še angelsko zdravljenje. Tako je bilo tudi nekega dne in močno se spomnim, da so svečke, ki sem jih vedno prižgala, da je bil bolj prijeten ambient, močno zagorele, pa čeprav so praktično že »izgorele«. Začutila sem, da je v prostor prišla ena dušica. Ko je Monika odprla oči, mi je povedala, da je pred seboj zagledala svojo pokojno prijateljico Evo iz osnovne šole, ki se je obesila že pred 10.leti. Eva je bila zelo pridna učenka, a tisti dan je dobila prvič negativno oceno in to jo je totalno zadelo.
Zato sva se z Moniko zmenili, da bova naslednjič naredili dušni reading, če se bo Eva javila.
Do naslednjega srečanja z Moniko sem na dogodek že kar malce pozabila in glej ga zlomka, svečke so spet dogorele in ko sem pričela angelsko zdravljenje, je nastal močan ogenj. Seveda, Eva se je ponovno javila. Prosila me je, da Moniko prosim, naj ji odpusti, ker jo ni poklicala prej, preden se je odločila, da končna svoje življenje. Bili sta res dobri prijateljici.
Monika najprej ni in ni hotela odpustiti, imela je hudo zamero do prijateljice. Eva mi je povedala, da že 10 let tava in da ne more domov, ker jo Monikina vez zamere drži priklenjeno. Končno je Monika Evi odpustila in svečke so hipoma ugasnile. Monika je po dolgem času od srca izjokala izgubo svoje prijateljice in ji v srcu zaželela srečno pot domov.
Ko je Monika prispela domov, je zagledala osmico, naš izvor, ki se je izgubila v meglici. Srečna je bila, da je pospremila Evo domov.
Tudi jaz sem bila presrečna, da sem pomagala Evi, da se je osvobodila.
Če imaš tudi ti kakšno nerazrešeno situacijo s kakšno osebo in bi rada pogovor z njo, piši kar na ta mail. Morda pa tudi ti lahko prejmeš obliž na tvojo srčno rano ob izgubi ljubljene osebe.
