{"id":1175,"date":"2017-01-29T10:48:14","date_gmt":"2017-01-29T08:48:14","guid":{"rendered":"http:\/\/carobna-pot.si\/?p=1175"},"modified":"2017-01-29T21:55:36","modified_gmt":"2017-01-29T19:55:36","slug":"1175","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/carobna-pot.si\/?p=1175","title":{"rendered":"nova delavnica predvidoma \u017ee marca!"},"content":{"rendered":"

Menopavza ( klimakterij )\"\"<\/a><\/strong><\/p>\n

Dostikrat sem \u017ee sli\u0161ala obupanega mo\u017ea, ki se prito\u017euje nad \u017eeno, ki se je hudo spremenila in da jo preprosto ne razume ve\u010d. Tega tudi sama nisem razumela, dokler se to ni zgodilo meni.<\/p>\n

Menopavza! Spominjam se moje mame, ki je imela hude vro\u010dinske valove, odkar pomnim. Zdela se mi je prav sme\u0161na, ko je mo\u010dno sopihala in godrnjala, najve\u010d pono\u010di, ko je bilo oblivanje najmo\u010dnej\u0161e. Ob\u010dasno je \u0161la na hormonske injekcije in potem je bil vsaj nekaj \u010dasa mir. Upala sem, da se meni to ne bo zgodilo. A se je. Vro\u010dinska valovanja so se za\u010dela \u017ee kak\u0161no leto prej, ko pa je nastopila prava mena, sem imela kar precej te\u017eav. V\u010dasih prav nevzdr\u017enih. In zaradi tega sem se lotila prou\u010devanja, kaj se dogaja s telesom in kako bi lahko olaj\u0161ala te\u017eave.<\/p>\n

Te\u017eave nastanejo predvsem zaradi hormonskega neravnovesja. Za nabiranje kilogramov med ali po menopavzi je krivo upo\u010dasnjeno delovanje prebave, izguba mi\u0161i\u010dne mase, upad porabe energije in spremembe v razmerju hormonov. Najve\u010dji krivec za nara\u0161\u010dajo\u010do \u00a0telesno te\u017eo je obi\u010dajno estrogen, \u010digar raven v menopavzi mo\u010dno upade. Pri mnogih raziskavah se je izkazalo, da v menopavzi \u017eenske jedo veliko ve\u010d ter se manj gibajo, kar \u017ee samo po sebi neugodno vpliva na telesno te\u017eo, estrogen pa k temu le \u0161e pripomore, saj zmanj\u0161uje delovanje metabolizma, zato telo vne\u0161eno energijo porablja veliko po\u010dasneje kot sicer. Pomanjkanje estrogena vpliva tudi na manj\u0161o porabo \u0161kroba in sladkorjev, zaradi \u010desar se slednja skladi\u0161\u010dita v telesu in le \u0161e prispevata k nabiranju ma\u0161\u010dobnih oblog.<\/p>\n

Poleg hormonskih sprememb, obstajajo tehtni znanstveni dokazi o spremembah v\u00a0 mo\u017eganih \u2013 v sen\u010dnem re\u017enju in limbi\u010dnem sistemu. Tam je ve\u010dje podro\u010dje, kjer se predelujejo \u010dustva. Te spremembe se pogosto ka\u017eejo kot ponavljajo\u010de epizode stresa zaradi \u010dustev povezanih z dru\u017eino, slu\u017ebo, lastnim nezadovoljstvom in tla\u010denjem svojih resni\u010dnih potreb. Ker se situacije same od sebe ne spremenijo, ti nerazre\u0161eni \u010dustveni stresi \u0161e bolj zamajajo\u00a0 hormonsko neravnote\u017eje v menopavzi. \u010ce hormonski sistem normalno deluje, la\u017eje spregledamo na\u0161e te\u017eave oziroma jih dostikrat potisnemo na stran. Kako se bomo odzvale na te\u017eave v menopavzi, pa je predvsem odvisno od tega, koliko smo pripravljene spremeniti svoje \u017eivljenje. Pri tistih \u017eenskah, ki prezrejo vsa predhodna opozorila, so lahko simptomi menopavze 10 x huj\u0161i kot so simptomi PMS-ja ( pred menstrualni sindrom).\u00a0 \u010ce \u017eenska nosi te\u017eka \u010dustvena bremena in je \u017ee tako utrujena, brezvoljna, \u017ealostna, se bodo vsi neprijetni simptomi samo \u0161e okrepili in podalj\u0161ali. Ko smo \u017eenske v rodnem obdobju, skrbimo za druge, predvsem za otroke, partnerja in dom. Tisto, kar se dogaja z na\u0161imi \u010dustvi, pa najve\u010dkrat potla\u010dimo ali pometemo pod preprogo. V menopavzi pride ra\u010dun za vsa zanikana \u010dustva.<\/p>\n

Ko \u017eenska ustvarja dom in dru\u017eino, je njena osnovna skrb nega, ohranjanje ravnote\u017eja in miru. Nagonsko ve, da je bolje sklepati kompromise, \u010de \u017eeli podporo. Ko \u017eenska stopi iz rodnega obdobja v menopavzo, njena vloga postane druga\u010dna. Zdaj ima ve\u010d \u010dasa zase. Zgodi se, da se kar naenkrat po\u010duti nepotrebno, osamljeno, odnosi z mo\u017eem najve\u010dkrat niso najbolj\u0161i. Pogosto v tem obdobju do\u017eivlja simptom PRAZNEGA GNEZDA, odhoda otrok z doma in kar naenkrat se vse spremeni. Veliko je v tem obdobju tudi lo\u010ditev, kar je \u0161e dodatna \u010dustvena travma. Torej, spremenijo se zunanje okoli\u0161\u010dine in spremeni se po\u010dutje zaradi hormonskih sprememb. \u010ce \u017eenska v tem obdobju skrbi \u0161e za ostarele star\u0161e, je njen polo\u017eaj res te\u017eak, a ne nere\u0161ljiv. To je preprosto prilo\u017enost za spremembo, za notranjo rast. Namre\u010d, poslanstvo vsake \u017eenske je, da razre\u0161i te situacije in spozna modrosti svojega telesa. Hormonsko nihanje samo po sebi ni vzrok za jezo in depresijo, zaradi katere trpijo \u017eenske v zrelih letih. \u010ce pa je \u017eenska \u017ee v osnovi nagnjena k temu, se bo to v menopavzi \u0161e bolj odra\u017ealo. Te\u017eave, ki jih do\u017eivljajo \u017eenske, torej niso samo zaradi hormonskega neravnovesja, pa\u010d pa kombinacija\u00a0 skupaj z \u017eivljenjsko situacijo,\u00a0 v kateri se nahajajo. Naravni zakoni pravijo, da je to le prehod v leta modrosti, sposobnost intuicije, leta, ko \u017eenske ponovno sejejo v obliki modrosti in znanja, ki so ga nabrale \u010dez leta.<\/p>\n

Sprememba hormonov in mo\u017eganskih zaznav vplivajo na hipotalamus, ki je povezan z do\u017eivljanjem JEZE. Jeza namre\u010d le \u0161e bolj povzro\u010da slabo po\u010dutje, zato si jo je potrebno v prvem koraku najprej priznati in dovoliti. Jeza je pravzaprav zelo zdravilno \u010dustvo, ki nam pomaga do sprememb. Zato jo lahko mirno \u0161tejemo med \u010dustvo, ki nas zbudi, premakne. Lep pregovor pravi :\u00ab Ne ubijte sla\u00ab. In jezo prav gotovo lahko \u0161tejemo kot sla. Poleg tega je jeza povezana z na\u0161imi jetri, ki v \u010dasu menopavze \u017ee itak zgubljajo svojo energijsko mo\u010d. Z jezo lahko mo\u010dno blokiramo energijo, to pa se s\u010dasoma lahko poka\u017ee v razli\u010dnih te\u017eavah kot so depresija, bolezni v vratu, bolezni \u0161\u010ditnice, migrenski glavoboli ali druge bolezni jeter. Pravzaprav ni dobrih in slabih \u010dustev. Ob nekaterih se po\u010dutimo dobro, ob nekaterih slabo. Na\u0161a \u010dustva so odvisna od na\u0161ih pogledov in pri\u010dakovanj. So le znanilci, kaj se dogaja z nami. \u010ce jih sprejmemo, lahko marsikaj spremenimo, \u010de se jim upiramo in be\u017eimo pred njimi, nas opozorijo \u0161e druga\u010de- najve\u010dkrat z boleznijo. Najbolj pomembno pa je, da sprejmemo odgovornost za svoje misli, \u010dustva in zdravje. Dokler za svoje strese in te\u017eave ka\u017eemo s prstom na druge ljudi, se vrtimo v krogu, iz katerega ni izhoda. Nasprotno, te\u017eav imamo \u010dedalje ve\u010d.<\/p>\n

Najpogostej\u0161e te\u017eave v menopavzi so:<\/u><\/span><\/p>\n

-napihnjenost in odve\u010dna te\u017ea,<\/span><\/p>\n

-vro\u010dinsko valovanje,<\/span><\/p>\n

-utrujenost,<\/span><\/p>\n

-suha ko\u017ea in lasje,<\/span><\/p>\n

-zmanj\u0161an libido,<\/span><\/p>\n

-nespe\u010dnost,<\/span><\/p>\n

-hitro menjavanje razpolo\u017eenj ( evforija in depresija ),<\/span><\/p>\n

-nabiranje kilogramov, ki se jih zelo te\u017eko znebimo,<\/span><\/p>\n

-upo\u010dasnjena prebava…<\/span><\/p>\n

NASVETI ZA BOLJ\u0160E PO\u010cUTJE:<\/u><\/em><\/p>\n